Če smo že opravili kraljevski vzpon na Nanos in Sinji Vrh, zakaj ne bi še kraljevskega krogca. Kranjska Gora – Vršič – Trenta – Mangart – Predel – Trbiž – Krajnska Gora. Pot na verjetno najbolj znan gorski prelaz v Sloveniji začnemo na parkingu pred hotelom v Gozdu Martuljku. Podamo se proti “Baba šči” ter jezeru Jasna. Vstopamo v Triglavski narodni park. Cesta kmalu pripelje do vsem ljubih tlakovcev in prvih serpentin in tako vse do vrha, do prelaza Vršič (1.611 metrov), prevozimo 24 serpentin. V dvanajstih kilometrih premagamo osemsto metrov višinske razlike. Vzpon je precejšen izziv, vendar ne za E-bikerje. Na vrhu nas običajno pozdravi trop ovac, mi pa si nadenemo še pred spustom proti Trenti toplejša oblačila. Sledi prelep, spust na drugo stran. 26 serpentin, cca 9 kilometrov, tokrat brez kock. V dolini se ustavimo na prvem parkirišču na desni strani, da snamemo anorake, saj sledi 22 kilometrov dokaj dolgočasne in mirne vožnje po Soški dolini. Drugje ne gre. Pred Bovcem se podamo rahlo navkreber in peljemo mimo trdnjave Kluže v smeri Loga pod Mangartom. Nekje vmes si vzamemo čas za kavo. Sledi vzpon na Mangartsko sedlo oziroma na najlepšo in najvišje asfaltirano cesto v Sloveniji. Na skupno 17,5 kilometrov dolgi serpentinasti poti se srečamo tudi s petimi predori. Lučka obvezna. (pazi na morebitne ovce) Čeprav je pot tako razgledna, da bi se morali neprestano ustavljati, vožnja navkreber zahteva vso pozornost. Na celotnem vzponu je pomembno, da se ne izčrpavamo, da ne poskušamo loviti drugih, niti jih ne čakamo. Vozimo zbrano, v svojem, čim bolj enakomernem ritmu in na vrhu smo nagrajeni, izpolnjeni in zadovoljeni.
Že med prvimi hišami v Logu pod Mangartom se cesta vzpne in napove, s čim moramo računati. V 6 kilometrih smo se dvignili za 470 višinskih metrov. Na levi vidimo odcep za mejni cestni prelaz Predel in od tu nas čaka še 11,5 kilometrov Mangartske ceste. Ako si baterijo do tukaj uničil, se obvezno obrni v smeri prelaza Predel.
Ostali nadaljujemo v prelep gorski svet. Že po par sto metrih se cesta začne resno vzpenjati. Kmalu pride najbolj strm del, a je k sreči kar kratek. Prispemo do rampe za plačilo ekološke takse. Kolesarjem še ni treba plačati. Sledi najlepši del poti. Najprej malo gozda, nato pa pridemo do prvega tunela, sledijo še štirje… Cesta na Mangart pelje visoko med vrhove Julijskih Alp, pod mogočne stene 2.679 m visokega Mangarta in se v obliki pentlje konča na 2.055 m visokem Mangartskem sedlu. To je tudi naš vrh. Malce pred vrhom je zapornica, zato od tu do Mangartskega sedla kolesarimo na lastno odgovornost. Po obveznem fotografiranju in okrepčilu iz nahrbtnika sledi zahteven 11,5 km spust do odcepa proti Italiji Zavijemo n vzpon mimo trdnjave Predil proti mejnemu prehodu. Od tu lahko začnemo uživati na cca 3 kilometrskem spustu proti Rabeljskem jezeru. Tu je še en povsem neosvetljen predor, zato nam bodo lučke spet prišle prav. Za nami je najtežji del poti in telo si je prislužilo temeljit počitek, zato na križišču zavijemo levo in se ustavimo ob jezeru. Nadaljujemo z približno 11 kilometrskim čudovitim spustom proti Trbižu. Malo pred mestom sledimo tablam za Kranjsko Goro in se držimo svoje desne. Ko se vzpenjamo proti Fužinam, moramo biti pazljivi, da na levi ne zgrešimo priključka za kolesarsko pot Alpe Adria, ki nas pripelje do slovenske meje, in v nadaljevanju do našega štartnega mesta. Če smo opisano pot prevozili z vso mero preudarnosti, ne bi smeli imeti težav.
Ne vem za vas, jaz grem hotel in v bazen… jutri pa malo po Alpe-Adria… potem pa res še po svetlem prot idomu.
O avtorju
Tale tura je pa prava perverzija😋🔥 komaj čakam 😳😃